Kaj bi lahko jedli Nezemljani, če bi obiskali naš planet?

V filmski uspešnici E.T. Vesoljček (E.T. the Extra-Terrestrial) iz leta 1982 E.T. zvabijo iz skrivališča z bomboni.

Toda kaj bi Nezemljani v resnici jedli, če bi obiskali naš planet?

Zemlja za Nezemljane tvegan samopostrežni bife

Po besedah profesorja Joséja Miguela Soriana del Castilla, strokovnjaka za prehrano z univerze v Valencii, bi bila Zemlja za nezemeljsko življenje nekakšen "tvegan samopostrežni bife", piše portal Mail Online.

Tudi če bi imeli vesoljci podobne osnovne biološke značilnosti kot ljudje, ni nobenega zagotovila, da bi bila hrana, ki je varna za ljudi, primerna tudi za njihov prebavni sistem.

Namesto da bi posegali po človeški hrani, bi se zato verjetneje hranili s "surovinami", ki bi jih našli na našem planetu.

Profesor del Castillo v članku za The Conversation piše, da bi se vesoljci verjetno prehranjevali z "vodo, dušikom, fosforjem, železom, solmi, lipidi, mikrobno biomaso ali preprostimi organskimi molekulami".

Ni razloga, da bi obiskovalci iz vesolja ostali lačni

Kot poudarja profesor del Castillo, je zato izjemno težko napovedati, kako bi bila videti naravna prehrana vesoljcev.

Živali na našem planetu na primer so razvile presenetljivo raznolike in edinstvene prebavne sisteme. Krave so na primer povsem odvisne od bakterij, ki živijo v njihovih želodcih in razgrajujejo celulozo iz trave, da jo lahko prebavijo.

Zato je mogoče pričakovati, da bi tudi prebavni sistemi bitij iz vesolja bili nekaj čisto posebnega.

Kljub temu obstaja nekaj osnovnih dejstev, ki so skupna vsem oblikam življenja in nam omogočajo vsaj približno predstavo.

Znanstveniki na splošno menijo, da življenje potrebuje tri stvari: vir energije, tekočino, v kateri lahko potekajo kemijske reakcije, ter ustrezne kemične elemente.

Ker so vse te sestavine na Zemlji zlahka dostopne, ni razloga, da bi obiskovalci iz vesolja ostali lačni.

Dovolj napredno nezemeljsko bitje bi lahko preprosto vsrkalo organsko snov z Zemlje in jo predelalo v obliko, ki ustreza njegovemu lastnemu prebavnemu sistemu.

Morda zgodbe o ugrabljenih kravah niso popolnoma iz trte izvite

Vendar profesor del Castillo opozarja, da bi morali medzvezdni turisti ravnati previdno. Poleg soli, maščob in sladkorjev, ki so bistveni za življenje, je Zemljino okolje polno potencialnih toksinov, povzročiteljev bolezni in alergenov.

"Zemeljska hrana zanje ne bi bila nujno užitna," pravi profesor del Castillo.

"Naše beljakovine bi jim lahko bile popolnoma neuporabne, če bi njihov prebavni sistem uporabljal drugačne aminokisline. Tudi naši sladkorji bi se lahko izkazali za neuporabne, če jih njihov metabolizem ne bi mogel presnavljati."

Prav zato bi bilo za preudarne vesoljske popotnike smiselno, da najprej preizkusijo nekaj lokalnih "vzorcev" – morda tako, da ugrabijo kakšno kravo ali dve – preden bi pojedli karkoli z Zemlje.

Če bi se ljudje nekoč v daljni prihodnosti res srečali z nezemeljsko civilizacijo, profesor del Castillo meni, da bi morali na Zemlji izobraziti strokovnjake za prehrano vesoljcev, ki bi ugotovili, kakšno energijo potrebujejo, kaj je zanje strupeno, katere mikroorganizme prenašajo ter katere vire lahko uporabljajo, ne da bi pri tem uničili planetarne ekosisteme.

Koliko energije bi za obstoj potrebovali prišleki iz vesolja?

Čeprav bo velik del teh odgovorov odvisen od konkretnega organizma, lahko znanstveniki že zdaj približno ocenijo, koliko energije bi takšna bitja potrebovala.

Pri kopenskih živalih se potreba po kalorijah povečuje z velikostjo telesa, vendar ne sorazmerno. Slon zato potrebuje več energije kot miš, vendar porabi manj kalorij na gram telesne mase.

Vesoljec, težek 70 kilogramov, bi potreboval približno 1.700 kilokalorij na dan, medtem ko bi 150-kilogramsko nezemeljsko bitje potrebovalo več kot 3.000 kilokalorij dnevno že zgolj za ohranjanje osnovnih življenjskih funkcij, če se ne bi veliko gibalo.

To predstavlja le najosnovnejšo količino energije, potrebno za življenje, in ne vključuje dodatne energije za gibanje, razmišljanje, upravljanje naprav, letenje z NLP ali ugrabljanje kmetov, pravi Castillo.

Bi Nezemljani hrano sploh potrebovali?

Obstaja pa še ena možnost – da nezemeljsko življenje hrane sploh ne bi potrebovalo. Številni znanstveniki menijo, da prvi obisk nezemeljske civilizacije na našem planetu ne bo v obliki biološkega bitja, temveč robotske sonde.

Možno pa je tudi, da bi resnično napredni Nezemljani že presegli svoje biološko telo in postali "postbiološko bitje" s sintetičnim telesom.

Da o tem, da bi lahko Nezemljani bili bitja, katerih biologija ne temelji na "organski kemiji", torej spojinah ogljika in vodika, sploh ne govorimo.

Profesor del Castillo pravi: "V tem primeru 'hrana' za takšna bitja oziroma stroje ne bi več pomenila beljakovin, maščob ali ogljikovih hidratov, temveč elektriko, toploto, kemično gorivo ali celo jedrsko energijo."

Robotski vesoljec tako ne bi jedel riža ali testenin – preprosto bi moral napolniti svoje baterije.